Družbena omrežja

Na teh mestih ljudje delijo raznolike informacije, izmenjujejo svoja mnenja in stališča, razglabljajo o skupnih interesih in aktivnostih, na ta način pa uporabljajo svojstven način medsebojne komunikacije.

Družbena omrežja so organizirana tako, da v njihovem okviru posameznik ustvari javen, delno javen ali zaprt profil znotraj nekega sistema. V tem sistemu se povezuje z ostalimi uporabniki enakega sistema, dovoli ali omeji prikazovanje svojih informacij (fotografije, ideje, dogodke, aktivnosti, sporočila, oglase in podobno), s čimer omogoči interakcijo med uporabniki določenega družbenega omrežja.

Pojav družbenih omrežij je nekakšna revolucija v načinu komuniciranja na osebnem ter poslovnem področju, saj so popolnoma spremenila ustaljene vzorce našega načina življenja, ki smo jih bili vajeni desetletja pred njihovim pojavom: osebna oziroma fizična komunikacija, pisanje pisem, pošiljanje voščilnic; vse to je pomenilo ohranjanje stikov s peščico prijateljev, sorodnikov, sodelavcev in znancev – oseben pristop je imel večjo vrednost.

Virtualna medosebna komunikacija 

Družbena omrežja so osvojila cel planet. V razvitih deželah sveta, kjer je splet tako rekoč nepogrešljiv v vsakdanjiku ljudi, si ti življenja brez njih ne predstavljajo več. Svoje profile na družbenih omrežjih imajo tako najmlajši kot najstarejši zemljani.

Med najpomembnejšimi atributi družbenih omrežij je zagotovo ohranjanje in vzpostavljanje mreže poznanstev z ljudmi (s sedanjimi in bivšimi sošolci, prijatelji, znanci, ki jih morda nikoli več ne bi videli, s potencialnimi kupci), negativna stran druženja na družabnih omrežjih pa je ohlapnost odnosov, do katerih lahko pride predvsem zaradi pomanjkanja osebnega stika. 

Na mnogih družbenih omrežjih svojo sorodno dušo (prijateljsko ali partnersko) najdete lažje kot na tradicionalen način. Na področju izobraževanja so družbena omrežja resnično enkratna, saj omogočajo ažurno komunikacijo med profesorji in študenti, med sošolci, obenem pa ponujajo možnost delitve informacij in iskanje novih znanj. Na področju zdravstva se s pomočjo družbenih omrežij ljudje s podobnimi težavami in boleznimi medsebojno spodbujajo, povezujejo in drug drugemu svetujejo.

Nadvse zanimivo je dejstvo, da družbena omrežja niso samo trenuten trend. Tehnologija namreč iz dneva v dan napreduje, pojavljajo se novi načini komuniciranja, promoviranja in oglaševanja, a družbena omrežja so idealna za vse navedeno.

Tipi družbenih omrežij

Družbena omrežja so idealna mesta za lastno predstavitev ter za predstavitev svojih ustvarjalnosti, aktivnosti, obenem pa omogočajo ohranjanje in vzpostavljanje stikov (posredno ali neposredno). 

Poznamo različna družbena omrežja, ki imajo različne tematike, na primer: 

• poslovno obarvana spletna mesta (linkedIn.com), 
• spletna mesta za medsebojno druženje (facebook.com), 
• romantično obarvana družbena spletna mesta (tinder.com), 
• mesta, namenjena ljudem z istimi interesnimi dejavnostmi (pinterest.com), 
• mesta za pisanje objav (twitter.com), 
• specializirana spletna mesta, ustvarjena za oglede in prenose video posnetkov (youtube.com) in mnogi drugi.

Skupna lastnost naštetih družbenih omrežij je možnost komentiranja uporabnikov in delitev všečkov. Vsako družbeno omrežje zahteva ustvarjanje profila posameznika, na katerem se ta s ključnimi informacijami predstavi (rojstni dan, izobrazba, kraj bivanja, e-mail naslov, povezave do osebnih spletnih strani), na osebnem profilu lahko objavi tudi fotografije ter video posnetke ali ustvari blog. Posameznik lahko odloča o zasebnosti ali javnosti njegovega profila, o dovoljenju komentiranja svojih stikov na osebnem profilu, o omogočanju deljenja objav s strani njegovih stikov in podobno. Varnost zasebnosti, obveščanje o novih sporočilih, o dogodkih in spremembah ter široka paleta različnih možnosti določenih družbenih omrežij so v rokah vsakega posameznika. 

Obsežen pojav družbenih omrežij je med drugim povzročila poplava profilov organizacij, podjetij in skupin, s pomočjo katerih te promovirajo lastne artikle, storitve, dejavnosti in usluge. Tudi skupine s skupnimi interesi niso izjeme. 

Družbena omrežja dokazano lahko služijo kot učinkovit pripomoček pri pospeševanju prodaje vašega podjetja in njegovega reklamiranja, posledično pa tudi kot idealen način promocije, vzpostavljanja povezav, pridobivanje novih znanj in novih poslovnih priložnosti, izobraževanja vaših zaposlenih, povezovanja s potencialnimi poslovnimi partnerji ali kupci.

Razširjenost družbenih omrežij

Zanimivo je, da so bila na začetku najbolj aktivna manjša podjetja, ki so se jim sedaj pridružila že mnoga večja. Še vedno se pogreša prisotnost določenih večjih podjetij oziroma blagovnih znamk. Ta se bodo morala prej kot slej aktivirati, saj so družbena omrežja postala pomemben komunikacijski kanal. Zaradi zaostanka bodo morala na tem področju tudi marsikaj nadoknaditi.

Nemčija in ostale večje evropske države imajo zaradi svoje površine in števila uporabnikov na družbenem omrežju Facebook aktivno geolokacijsko ciljanje, s pomočjo katerega lahko oglaševalci oglašujejo glede na regije in tako omejijo sredstva marketinških kampanj. Cena klika tam dosega tudi po evro in več, tako da se porajajo dvomi oglaševalcev o smotrnosti oglaševanja na večjih spletnih omrežjih. Kljub večanju števila uporabnikov se aktivnost po uporabniku znižuje, kar lahko pripišemo zasičenosti informacij na spletu.

Posledično bodo zaradi tega nastale številne nišne strani. Pri manjših socialnih omrežjih imamo tako lahko večji trženjski vpliv in boljše rezultate. Ustvarile se bodo mnoge skupnosti, ki jih bodo sponzorirala podjetja. Podjetja bodo tako sama zgradila socialno skupnost ali za to delo najela druga podjetja.