Največji del spletnega trženjskega komuniciranja zagotovo zavzema spletno oglaševanje, ki je tako kot tradicionalno javni način sporočanja, med katerega štejejo vse plačane neosebne predstavitve in promocije zamisli, dobrin ali storitev s strani znanega plačnika, le da se opravlja po svetovnem spletu (Kotler, 1998, str. 596).
Glavni cilji oglaševanja so informiranje, prepričevanje in spominjanje. Morebitne kupce informiramo o izdelkih, storitvah, njihovih lastnostih in koristih, cenah; gradimo ugled znamke in podjetja, spreminjamo zaznavo potrošnika o lastnostih izdelka, ga prepričujemo k nakupu; ohranjamo njegovo zavest o obstoju izdelka ali storitve, spominjamo, kje sta na voljo, itn.
Prednosti trženjskega komuniciranja po spletu
Prednosti trženjskega komuniciranja po spletu je mnogo. Če naštejemo najpomembnejše, so to interaktivnost, prostorska in časovna neomejenost, ciljano oglaševanje, aktualnost, nižji stroški za več informacij in hitro prilagajanje komunikacij.
- Interaktivnost – vsekakor najpomembnejša prednost, ki je klasično trženje ne omogoča. V dvosmernem kanalu ima namreč potrošnik aktivno vlogo in ni le pasivni opazovalec oz. prejemnik, obenem pa sam določa tudi intenzivnost in globino odnosa s sporočevalcem.
- Prostorska in časovna neomejenost – internet ne pozna meja in časovnih omejitev. Uporabnik lahko informacije prejme kjerkoli in kadarkoli, če le ima dostop do medmrežja. Tržnik lahko sporočilo naenkrat pošlje praktično neomejeno število sporočil in informacij. Te se tudi širijo neprimerljivo hitreje kot pri tradicionalnih oblikah trženja.
- Ciljano oglaševanje in personalizacija spletnih vsebin – namesto da komuniciramo s (pre)široko ciljno skupino, se naša sporočila prikazujejo samo določenim uporabnikom, kar poveča učinkovitost trženja.
- Aktualnost – kakršnokoli novico, spremembo ali ponudbo lahko v trenutku sporočimo vsem potencialnim naročnikom brez dodatnih stroškov.
- Veliko informacij, manj stroškov – oglaševalski prostor je neomejen, zato so lahko izdelki in/ali storitve podrobno predstavljene; dodamo lahko večpredstavnostne vsebine, ki pritegnejo, stroški komuniciranja pa so še vedno precej nižji od orodij klasičnega trženja.
- Spremljanje in prilagajanje komunikacij v realnem času – tržnik lahko sproti spremlja potek akcije in njeno učinkovitost ter po potrebi spreminja obliko in/ali vsebino.
Zaradi očitnih prednosti za podjetja in njihovega zavedanja, da je to nujno, je delež elektronskega trženjskega komuniciranja v zadnjih letih močno narasel in se bo v prihodnjih letih še povečeval. V Evropi se je vložek v spletno oglaševanje v letu 2007 glede na leto 2006 povečal za 40 odstotkov, v Sloveniji pa se je v enakem obdobju vložek povečal kar za 49 odstotkov (RIS.org, 2010).
Slabosti spletnega tržnega komuniciranja
Kljub vsemu trženjsko komuniciranje po spletu prinaša tudi določene slabosti, ki se jih morajo uspešni tržniki zavedati.
- Neenotne meritve – zaradi neenotnih metodologij pri merjenju rezultatov in učinkovitosti akcij lahko pride do razhajanj, kar posledično onemogoča primerjanje podatkov.
- Premajhen pregled nad informacijami – v spletu je enormna količina informacij, ki so lahko tudi napačne in neaktualne. Podjetja morajo poskrbeti, da so njihova sporočila vedno zanimiva in posodobljena, sicer lahko izgubijo stranke.
- Zasičenost – uporabniki spleta so naveličani oglasov in drugih sporočil. Pozorni moramo biti pri izbiri postavitve oglasov in načinov podajanja sporočil potencialnim kupcem ter najti tako rešitev, ki jih bo pritegnila.
- Stroški – za preproste spletne strani in komunikacijske kanale so sorazmerno nizki, kompleksnejše rešitve, ki zahtevajo tudi zahtevnejše vzdrževanje, pa lahko stroške močno povečajo.
- Hitrost – enako je s hitrostjo; »težka« grafika in aplikacije, ki obremenijo uporabnikov računalnik in povzročijo počasen dotok informacij, lahko odvrnejo od ogleda strani in/ali sporočila.
- Nezaupljivost – ljudje še vedno ne zaupajo elektronskemu poslovanju in se ne počutijo varnih. Vendar se to področje izboljšuje.
- Programi za filtriranje sporočil – če ima uporabnik nameščen tak program, se mu vaši oglasi morda ne bodo prikazovali.
Samemu oglaševanju v spletu bi že lahko dodali značko »tradicionalno«, saj je že nekaj let del vsake oglaševalske kampanje. Kot sem že omenil pri slabostih trženja po spletu, se ljudje tudi tu oglasom izogibajo in jih spremljajo le kot pasivni uporabniki, tržniki pa jih bolj kot ne le iščejo in bombardirajo – tak kot pri tisku, radiu in televiziji.
Dobri praksa spletnega trženja v kratkem..
